Ocena albuma
Moonspell - Under Satanae
SPV/Steamhammer, 12. 10. 2007
Čeprav so me Moonspell v svojo mrežo nekoliko ekstremno obarvanega, a nadvse izvrstnega gothic metala, ki ga uspešno furajo že več kot desetletje, ujeli šele s svojim prvil full length albumom, Wolfheart, ki datira v daljno leto 1995, je treba priznati, da so njihovi čisto prvi začetki nezanemarljivi. Zato so nam Portugalci po izredno karizmatičnem albumu izpred slabih dveh, ki je nosil naslov Memorial in je kazal vrnitev k njihovim koreninam, lani ponudili še poslastico v obliki re-releasa EP-ja Under The Moonspell, za nameček pa dodali še nekaj prej neizdanih mojstrovin.
Ni kaj, leta izkušenj se poznajo in tako imamo pred sabo več kot odličen izdelek, za vse tiste, ki dobro sproduciran zvok preferirajo k old school hrapavemu zvoku prvih demo posnetkov. Tenebrarum Oratorium (Andamento II/Erotic Compendyum), ki je definitvno največji dragulj tako Under The Moonspell kot Under Satanae še nikoli ni zvenel tako dobro - še več - tudi nikoli ne bo.
Moonspell so me vedno uspeli pritegniti s svojo melodičnostjo, h kateri so znali (skoraj) vedno (pustimo majhen kiks v njihovi karieri pod imenom The Antidote) primešati ravno pravšnjo mero obskurne atmosfere, a pri vsem tem vedno delno ostali zvesti tendenci do bolj ekstremnih zvokov black metala. Če je bil Memorial vrnitev k starim koreninam, je Under Satanae trdno deblo, iz katerega lahko močno upamo, da se bo razvilo vejevje še vsaj nekaj naslednikov v tej smeri.
Dokaz? Klasično temačni, ambientalni intro Halla Alle Halla Al Rabka Halla (Praeludium/Incantatum Solistitium) se počasi preveša v vse udarnejše ritme in tako prefinjeno vodi v že omenjeni Tenebrarum Oratorium, ki ga nato zopet nalahno prebije melodično-aksutičen intermezzo Interludium/Incantatum Oequinoctum. Kaj sledi? - Tenebrarum Oratorium (Andamento II/Erotic Compendyum), ki nosi vlogo drugega uvoda v odisejado, med katerimi se nahajajo Ancient Winter Goddess v vsej svoji slavi, Wolves From The Fog v vsej svoji mračnosti in za konec še Serpent Angel v vsej svoji epskosti. Ribeiro se je oddaljil od čistih vokalov in presedlal na deloma mešanico le-teh in growlov, mestoma v ozadju zaslišimo tudi rahlo zastrašujoče ženske vokale, bobni in kitare pa ustvarijo mešanico izvrstnega melodičnega black metala, vse pa uspešno začinijo še subtilni samplingi in nežni pridih etnike in orienta.
Under Satanae postreže s svojo kompleksnostjo, izvirnostjo, agresivnostjo in nežnostjo obenem. Obvezna oprema.
90%
I. Č.
