Ocena albuma
Železobeton - I Don't Know?!
Samozaložba, 25. 01. 2008
Thrash metal brezpogojno! To je fraza, s katero bi opisal tale album in tako se tudi spodobi, če seveda vemo, da so Železobeton eni od (na srečo) še delujočih (oz. vstalih od mrtvih) veteranov in tudi temeljev slovenske thrash metal scene.
Na približno pol ure dolgem albumu smo skozi deset komadov priča surovemu thrash metalu, ki je tu in tam malenkost posladkan s heavyjem in drugje zopet malce priostren s kakšnim hardcore elementom ali dvema. V vsakem primeru pa je to album raw "in your face" old school thrash metal kova. Kot je že vsem znano - divji ritmi, dominanten bas, jezne kitare in še veliko bolj jezen vokal, na splošno - metal mesnica. To pa še ni vse. Poleg vse te Thrash norije je na albumu tudi nekaj mirnejših delov, pri katerih si lahko malo odpočijemo ali pa kadimo, whatever. V glavnem, poudarek je na tem, da na albumu ni samo žaganja/struženja, ampak se najdejo tudi določeni delčki za malo nežnejše kot so moja Mati. Kar pa seveda ne pomeni, da je album pussy metal, pomeni le izjemo, ki potrjuje pravilo.
Kakšnega komada posebej ne morem ravno izpostaviti, saj so mi vsi boljši, to je glavno. No fukkin fillers!
Hmm, pa temna stran albuma?
Ni panike (ker recenziram samo dobre albume). Za moje pojme dva manjša kiksa, katera se da z lahkoto spregledati/preslišati. Prvi so besedila, ki recimo da niso najbolj po mojem okusu, ker sem bolj pristas nekakšne fiksne rimajoče se zgradbe, poleg tega mi tudi sam pomen besedil ne leži ravno na duši. To si pač vsak sam ustvari mnenje, zato ne bom iz gliste delal slona (finta je, če besedila bereš, če jih poslušaš, je vse zakon). Druga stvar pa je ta, da album kot celota nima šusa kot na primer Forbidden Evil (ki je, by the way, edini album v tem osončju, ki si zasluži 100%). Ni tistega norega vala, ki ga poslušalec doživi pri divji divji muziki. Po mojem, bi se album moralo dati samo na en "oreng" re-mastering, pa bi bila zadeva nora.
To bi bilo vse, sem nasral že dovolj bedarij. V glavnem, album overall - NIDANI. Železnim betonarjem se poznajo leta. In upam, da bo tako tudi še nekaj časa. Majhen namig: v živo so še boljši.
91%
A. S.
