Po poskusu intervjuja z Lango smo se odločili, da gremo tokrat zares. Prvi band, ki se nam je zaupal, so nemški thrasherji Cripper, pri katerih brutalizira vokalistka Britta Görtz. V Sloveniji so nastopili dvakrat, obakrat na največjem slovenskem festivalu Metalcamp, nestrpno pa čakamo na njihovo vrnitev. Do takrat pa spodnje besede.

Najprej me zanima, kako se počutiš z novo pričesko in če imaš sedaj kaj več oboževalcev?
Hehe, nimam nove pričeske. Šlo je le za šalo, do katere sva prišla z Jonathanom, ko sva sedela v moji kuhinji in pila pivo. Nisem prepričana, če imate v Sloveniji tudi ta običaj, mi imamo 1. aprila Dan norcev, dan izmišljevanja čudnih stvari in zgodb v upanju, da bodo ljudje nasedli na foro. Ah, upam le, da jih nismo kaj izgubili, hehe.

Se mi je zdelo.. Kako je prišlo do tega, da si se odločila peti tak tip vokala?
Pravzaprav ni šlo za neko odločitev. Je podobno, kot pri vseh ostalih stvareh - poskusiš in ti je všeč ali pa ti ni. Vedno pa sem spadala med bolj hrupne otroke, tako da moji vokali odražajo in so del moje osebnosti.

Si kdaj s kom fizično obračunala in kdaj je bilo najbolj brutalno?
Jonathan in jaz se včasih tepema za šalo, ko sva pijana - najbolj brutalna borba med nama je bila verjetno lani v Bambergu (jug Nemčije), na naši Tripe Thrash Treat turneji - za trenutek sem celo mislila, da imam zlomljen vrat. Dobil je vrnjeno, hehe.

Kako je prišlo do ustanovitve banda?
Leta 2005 sta naša kitarista Jonathan in Christian, ki drug drugega poznata s fakultete (oba študirata grafično oblikovanje), najela prostor za vaje. Enkrat sem se tja odpravila na avdicijo za popolnoma drug band, na koncu pa pristala skupaj z njima. Pričeli smo z iskanjem bobnarja in dobili Dennisa, nekaj časa kasneje še našega prvega basista.

Koliko ste jih pa že zamenjali?
Tri. In trenutno iščemo četrtega... basisti niso ravno naša vrlina, hehe.

Kaj ti pomeni band?
Band dojemam kot dihanje, imam občutek, da brez njega ne bi mogla več živeti. Je okolje, kjer se lahko popolnoma sprostim in sem takšna kot sem, če veš kaj mislim.

Kaj pa če bi dobila ponudbo od, na primer, Arch Enemy? Bi zapustila Cripper in se pridružila njim?
Ne! Cripper ne bi zapustila za noben drug band.

Ali se po koncertih, ko ste pijani za odrom, dogajajo kakšne spletke med tabo in ostalimi člani?
Spletke? Kaj misliš s tem?

Kakšne seksualne igrice?
Štejejo borbe z Jonathanom? Ne? Hm, potem vas moram razočarati...

Ali tvoji starši poslušajo vašo glasbo?
Ne, enkrat nas je sicer prišla poslušat moja mama. Moji starši menijo, da je to kar delam super, a thrash metal ni ravno njihova priljubljena zvrst glasbe.

Lahko razložiš o čem okvirno govorijo vaša besedila?
Teme, ki jih izberem, so vedno odsev mojih osebnih izkušenj ter moje percepcije sveta. V večini mojih besedil se ne trudim, da bi neko zadevo opisala do ne vem kakšnih globin, bolj se posvetim zanimivim podrobnostim. Kot rezultat nastanejo fraze, včasih kar celo besedilo, ki so na prvi pogled precej subjektivne - in to mi je všeč, hehe.

Ko sem pričela pisati besedila za Cripper, mi je bilo važno le to, da se izrazim in ne to, kako se izrazim. To se je skozi čas spremenilo. Še vedno pišem zelo spontano, a se bolj posvetim samemu zvoku neke besede, veliko se igram tudi z dvoumnimi besedami. Menim, da so se moja besedila pričela razvijati v nek instrument, niso več le teksti.

Torej se naslov zadnjega albuma (Freak Inside) nanaša na pošast, ki je v tebi?
Točno tako - je pošast, ki je v vseh od nas.

Po lanskoletnem uspešnem koncertu na Metalcampu vas je slovenska gruča metalcev kar lepo sprejela. Zanima me, kdaj nameravate ponovno koncertirati na naših tleh?
Na žalost za zdaj tega še ne načrtujemo. Na Metalcampu smo igrali leta 2006 in tudi 2007, obakrat je bilo super! Dennis ima še vedno nekaj Zlatorogov v hladilniku, hehe.

Jih ima še vedno zato, ker niso tako dobri kot nemško pivo?
Ja, morda, hehe... Ne, ima jih bolj kot spomin na vse dobre trenutke, ki smo jih preživeli skupaj na Metalcampu.

Kateri je bil vaš najbolj nor koncert do sedaj?
Hmm, težko se je odločiti za enega... enkrat se je na koncertu pokvarila skoraj vsa oprema. Tisto noč smo igrali trije ali štirje bandi, mi smo bili zadnji. Iz drugega banda je nekdo vsake deset minut prihajal v backstage, povpraševal po drugih ojačevalcih, kitarah, vsem. Eden izmed drugih kitaristov je na odru zlomil kitaro, ne nalašč... Vse skupaj takrat je bilo dokaj čudno.

Kdaj pa lahko pričakujemo nov deci?
Trenutno sestavljamo nov material in nestrpno čakamo, da se ponovno odpravimo v studio. Upamo, da bomo nov album izdali pomladi naslednje leto, a ne me držati za besedo - gre le za optimistično napoved, hehe.

Okej, to je to, hvala za intervju in se vidimo!
Hvala vam, bilo je zabavno odgovarjati na takšna vprašanja! Uživajte in do naslednjič..

A. S.