Uf, težko je z nekaj besedami predstaviti band, ki skozi svojo glasbo predstavlja takšno mero kreativnosti, kot jo Evergrey.

Evergrey je pri nas nažalost dokaj slabo znan band, čeprav izhaja iz Švedske, države, ki jo metalci še kako dobro poznajo. Hja, najbrž prevelika popularnost deatha in blacka preprečuje, da bi se razvedelo še za kakšen drug band iz Švedske. Očitno so nekakšna bela ovca med samimi black met.. pardon, ovcami.

Evergrey je edini band masterminda Toma S. Englunda. Tom je posvetil svoje življenje samo enemu bandu, verjetno zato, da vso svojo kreativnost, ki ji ni konca, usmeri samo v eno stvar in s tem postane eden izmed najboljših.

Začetki skupine Evergrey segajo v dokaj davno leto 1995, ko je Tom začel zbirati glasbenike za njegov band. Iskanje je trajalo tri leta, saj je leta 1998 izdan njihov prvenec The Dark Discovery, pri založbi Gothenburg Noiseworks. Že sam prvenec je nakazal na njihovo glasbeno usmerjenost, temačen progressive/power metal, ki daje v enaki meri poudarek na atmosferičnost kot na kompleksnost..

Dobro sprejetemu prvencu je leto dni pozneje pri založbi Hall Of Sermon sledil album Solitude Dominance Tragedy. Tematika je ostala ista, življenske težave, psiha, nočne more, ugrabitve, zlorabe - ideje, ki jih najdemo samo v najtemnejših kotičkih človeškega uma. To leto je band zapustil tudi klaviaturist Will Chandra, album pa je produciral Andy LaRocque, album pa so številni časopisi in fani razglasili za enega od najboljših. Vendar temu ni tako.

Čez dve leti, v skorajda popolnoma novem lineupu so (Tom Englund, Henrik Danhage, Michael Hakansson, Sven Karlsson, Patrick Carlsson) izdali fenomenalni album In Search Of Truth, ki je tudi njihov prvi konceptualni album (govori o strahu pred vesoljsko ugrabitvijo). Englund do tega albuma še nikoli ni pel tako dobro, produkcija je na vrhu in s tem albumom so si Evergrey pošteno prislužili pogodbo pri eni največjih progressive založb, InsideOut.

Dve leti so fani nestrpno čakali na njihov naslednji album, Recreation Day, ki je izšel leta 2003 pri InsideOut. In kaj drugega reči kot to, da se je čakanje še kako izplačalo. Ko človek pomisli, da jim je zmanjkalo idej, presenetijo! In to kako! Definitivno vrhunec njihove kariere! Album, ki bi ga moral vsak poslušati, prebrati in razumeti - definitivno a must have.  Klaviaturista Svena Karlssona pa je zamenjal Rickard Zander, ki je še danes član skupine.

Inner Circle, album, ki so ga izdali leto dni pozneje, naj bi bil padec kvalitete. Pod mnenje ljudi sem padel tudi jaz in albumu dalj časa nisem dal prave šanse. Izkazalo se je, da je album več kot samo soliden - priznam, ni Recreation Day ampak ima par hudo dobrih pesmi! Iz banda pa je leta 2004 odšel bobnar Patrick Carlsson, ki ga je zamenjal Jonas Ekdahl (ki naj bi bil tudi razlog, zakaj ženski del populacije obiskuje koncerte, hehe).

Leta 2005 je v isti postavi izšel DVD A Night To Remember, ki odlično prikaže kvaliteto banda, vendar je kvaliteta zvoka malce čudna, saj so nastop snemali v gledališču.

Leta 2006 pa je izšel njihov zadnji album, Monday Morning Apocalypse, ki je bil ponovno dobro sprejet, vendar so se tukaj osredotočili bolj na atmosfero kot kompleksnost. Idej jim seveda ni zmanjkalo. Skupino je tokrat zapustil bassist Michael Hakansson, enega zadnjih nastopov z njim smo lahko videli tudi na Metal Campu 2006. Sedaj je njegovo mesto zasedel bivši Stratovarius bassist, Jari Kainulainen (tough one to spell).

Sedaj smo leta 2007 in Evergrey snemajo nov album, ki bo izšel leta 2008. O napredovanju snemanja si lahko ogledate na http://www.evergrey.net/blog/.

Evergrey se resnično ponašajo s kvaliteto in inovativnostjo, ki jo v morju kopij in izlizanih riffov premalokrat slišimo. To je skupina, ki dejansko daje nove pojme metalu, tako z glasbo kot z besedili. Tudi v živo ne škrtarijo s kvaliteto, čemur sem bil priča že trikrat, na koncertu v Zagrebu pa sem doživel nekaj neverjetnega: http://youtube.com/watch?v=gktVeqK0hk0.

Fenomenalno!

A. J.