Mesec dni po izdaji njihovega sedmega studijskega albuma, smo kot prvi band tedna na prenovljenem Britofu proglasili švedske glasbene mojstre Arch Enemy, ki so bili ustanovljeni leta 1995, s strani bivšega Carcass kitarista Michaela Amotta.

Arch Enemy, produkt kreativnosti Michaela Amotta, so se prvič zbrali, ko je le-ta zapustil vrste legendarnega angleškega goregrind/(melo)death banda Carcass - kitarista Michael in njegov mlajši brat Christopher sta združila moči z vokalistom Johanom Axelssonom (zdaj pri Hearse) in bobnarjem, ki nosi ime Daniel Erlandsson, pri "poskusu združitve melodij z agresivnostjo in tehničnostjo."

Prvenec banda, ki nosi naslov Black Earth, je bil izdan leta 1996 pri zdaj nedelujoči založbi Wrong Again Records. Album je dosegel uspeh predvsem na japonskem glasbenem trgu, prav tako pa tudi v njihovi matični državi. V začetku je band izgledal bolj kot solo projekt Michaela, glede na to, da je sam napisal vse pesmi in odigral tudi bas kitaro, čeprav so bile zasluge za to pripisane vokalistu Johannu. Večina ljudi meni, da je Black Earth njihov najagresivnejši album do tega dne.

Po izidu albuma Black Earth, je band zamenjal založbo - podpisali so z založbo Century Media. Leta 1998 so izdali nov album Stigmata, na katerem sta v bandu sodelovala basist Martin Bengtsson in bobnar Peter Wildoer. S tem albumom, ki je bil izdan po celem svetu, so se predstavili širši javnosti in dosegli popularnost po celi Evropi in tudi v Ameriki.

Leta 1999 je dolžnost basista prevzel Sharlee D'Angelo, prav tako pa se je vrnil bobnar Daniel Erlandsson. Izdan je bil album Burning Bridges, kmalu za tem pa tudi koncertni album Burning Japan Live 1999, ki je bil sprva namenjen le japonskemu trgu, kasneje pa je bil izdan tudi drugod po svetu. Burning Bridges je tudi mejnik v njihovi glasbi, saj je oznanil pot proti večji melodiki v glasbenih kompozicijah.

V letu 2001 je bil odpuščen vokalist Johan Axelsson, saj si je Amott želel bolj dinamičnega člana na tej poziciji, pa tudi njegovo obnašanje na odru naj ne bi pariralo ostalim članom. Kmalu so njegovo zamenjavo našli v nemški amaterski novinarki in death metal vokalistki Angeli Gossow, ki je svoj demo posnetek izročila Christopherju, medtem ko je z njim opravljala intervju. S strani občinstva je bila toplo sprejeta. Vsaj večine.


Prvi album s pesmimi "odkruljenimi" s strani Angele, Wages Of Sin, je bil izdan še isto leto, decembra pa so skupaj s Slayer in Motörhead odigrali koncert Japan's Beast Feast 2002.

Anthems Of Rebellion, ki je prinesel nekaj novosti v njihov zvok (npr. harmonije dodatno nasnetih vokalov), je bil izdan leta 2003, novembra leto kasneje, pa je band izdal EP Dead Eyes See No Future, ki vsebuje posnetke v živo ter priredbe bandov Manowar, Megadeth in Carcass.

Junija 2005 so Arch Enemy končali s snemanjem njihovega šestega albuma Doomsday Machine. Julija je band zapustil kitarist Christopher Amott, ki se je posvetil osebnim zadevam in študiju. Začasno ga je nadomestil Gus G. (Firewind), kasneje pa še Fredrik Akesson (zdaj Opeth kitarist). Christopher se je marca letos vrnil v band, le nekaj časa preden so se odpravili v studio na snemanje novega albuma, skupaj s producentom Fredrikom Nordströmom (In Flames, Soilwork). Njihov prvenec Black Earth je bil ponovno izdan 24. aprila 2007.

Arch Enemy so letos igrali tudi na festivalu Bloodstock Open Air, konec leta pa se bodo skupaj z Machine Head, Trivium, Dragonforce in Shadows Fall odpravili na turnejo The Black Crusade. Rise Of The Tyrant, njihov sedmi album, so izdali 24. septembra.